Delniški trg Mirage: Kaj v resnici meri in zakaj je to pomembno?

Vsak večer slišimo isto zgodbo: borza je v razcvetu, rekordne vrednosti se dvigujejo, vlagatelji pa so na valu. Prepričani smo, da ko se borza vzpenja, se vzpenja tudi gospodarstvo in da je blaginja oddaljena le še od naraščajočega Dow-a. To je pomirjujoča zgodba, ki je v Ameriki veljala skoraj 40 let. Toda pod naslovnicami o naraščajočih indeksih se skriva drugačna resničnost – resničnost, v kateri so gospodarski temelji in gibanja na borzi vse bolj nepovezani.

Stopnja rasti ameriškega gospodarstva, merjena s kupljenim in prodanim blagom in storitvami, ni več takšna kot nekoč. Plače stagnirajo, neto premoženje povprečne ameriške družine pa si še vedno težko opomore od posledic velike recesije. Kaj torej meri borza, če ne gospodarstva?

Delniški trg je pogosto označen kot barometer gospodarskega zdravja, vendar je v resnici bolj merilo razpoloženja vlagateljev in prihodnjih pričakovanj kot pa trenutne blaginje. To je mehanizem, kjer se trguje z delnicami podjetij na podlagi tega, koliko bodo po mnenju ljudi te delnice vredne v prihodnosti. Tečaji delnic niso odvisni zgolj od dejanske vrednosti podjetja, temveč jih oblikujejo prevladujoče zgodbe, v katere vlagatelji verjamejo. Zato lahko cena delnic podjetja zaradi razburjenja poskoči ali pa zaradi škandalov strmo pade.

Kratka zgodovina delniških trgov nam pokaže, da se je trgovanje razvilo od drevesa z gumbnicami na Wall Streetu leta 1792 do današnjega hitrega digitalnega trgovanja na borzah po vsem svetu. Ameriška borza New York Stock Exchange (NYSE) in NASDAQ sta gonilni sili tega globalnega sistema. Na borzi NYSE so prisotni veliki industrijski velikani, kot je IBM, borza NASDAQ pa je postala sinonim za tehnološke inovatorje, kot sta Apple in Google. Vzpon indeksov, kot sta S&P 500 in Dow Jones Industrial Average, je poenostavil spremljanje borznega trga, saj ti kazalniki predstavljajo uspešnost največjih ameriških podjetij.

Kljub rasti borznih indeksov pa se soočamo s paradoksom naraščajoče neenakosti. Koristi, ki jih prinaša razcvet trga, niso dosegle tolikšnega števila ljudi, kot bi si lahko mislili. Dejansko se odstotek Američanov, ki vlagajo v delniški trg, zmanjšuje, zlasti v srednjem razredu. Medtem se je razlika med plačami direktorjev in povprečnimi plačami delavcev povečala, kar odraža sistem, ki nagrajuje kratkoročne dobičke in donose vlagateljev, ne pa dolgoročnega gospodarskega zdravja.

Konec 20. stoletja je borza postala sinonim za ameriško blaginjo. Javne družbe, ki so nekoč pomagale graditi ameriški srednji razred, so začele dajati prednost donosom delničarjev pred vsem drugim. Na ta premik je v veliki meri vplival znameniti esej ekonomista Miltona Friedmana iz leta 1970, ki je trdil, da je edina odgovornost korporacije čim večji dobiček za delničarje. Rezultat? Strategije podjetij so vse bolj usmerjene v kratkoročno povečanje cen delnic, pogosto na račun trajnostne rasti in blaginje delavcev.

Med letoma 2007 in 2016 so podjetja iz indeksa S&P 500 več kot polovico svojega dobička namenila za odkup delnic, s čimer so umetno dvignila cene delnic. Dodatnih 39 % je bilo razdeljenih v obliki dividend, kar pomeni, da je ostalo minimalno sredstev za povečanje plač, raziskave in razvoj ali prizadevanja za širitev, ki bi lahko dolgoročno okrepila gospodarstvo. Ta praksa sicer bogati vlagatelje in napihuje prejemke izvršnih direktorjev, vendar lahko tudi oslabi podjetja in škoduje širši gospodarski rasti.

V želji po višjih donosih so podjetja v Ameriki sprejela ukrepe za zmanjševanje stroškov, kot so odpuščanje, zapiranje tovarn in zniževanje plač. Te strategije so morda dobre za kratkoročne dobičke in cene delnic, vendar imajo visoko ceno za skupnosti in delavce. Zaprtje tovarne Wausau Paper Company v Brokawu v Wisconsinu je nazoren primer: zahteva hedge sklada po takojšnjem donosu je pripeljala do zaprtja največjega delodajalca v mestu, kar je uničilo lokalno gospodarstvo.

Trenutna dinamika borznega trga ne oblikuje le obnašanja podjetij, ampak vpliva tudi na širše družbene trende. Ker vlagatelji zahtevajo višje donose, se podjetja odzivajo z odločitvami, ki dajejo prednost interesom delničarjev pred potrebami zainteresiranih strani, kar povečuje gospodarsko neenakost. Zato se postavlja vprašanje: Kako lahko spodbude borznega trga prilagodimo, da bodo spodbujale skupno blaginjo?

Delničarji lahko in morajo uporabiti svoj vpliv za zagovarjanje odgovornih praks podjetij, ki upoštevajo interese zaposlenih, strank, skupnosti in okolja. Dolgoročne naložbene strategije lahko ustvarjajo trajnostno vrednost, spodbujajo inovacije in rast, ki koristita vsem – ne le tistim, ki imajo finančna sredstva za trgovanje z delnicami.

Borza lahko postane sila dobrega, saj spodbuja podjetja, da sprejemajo odločitve, ki spodbujajo gospodarski napredek. Državam je že pomagal ustvariti bogastvo in omogočil transformativne inovacije. Da pa bi trg resnično služil javnemu interesu, mora preseči svojo zasvojenost s kratkoročnimi dobički in prevlado delničarjev.

Končno je pot naprej v sprejetju širšega pogleda na odgovornost podjetij, ki usklajuje ustvarjanje dobička z družbenim vplivom. Vlagatelji se morajo zavzemati za ta premik in priznati, da se resnična blaginja ne meri le z rastjo borznih vrednosti, temveč z močjo in blaginjo družbe, ki jo podpira. Le tako bomo lahko povrnili prvotno obljubo borze kot katalizatorja gospodarskih priložnosti in skupnega uspeha.

Če ste navdušeni nad delniškim trgom in bi radi začeli preprosto in hitro vlagati, obiščite našo spletno stran